Foto: Aiko, Mengkofen, Maj 2010
Točno na moj drugomesečni rojstni dan je pome v Nemčijo, v kraj Mengkofen, prišla družina iz Slovenije. Uh, kako daleč so prišli pome! So si pa res močno želeli avstralskega ovčarja in niso mogli dočakati legla v Sloveniji.
Bili so prijazni in so se igrali z nami, nato pa so še opravili "neke posle" in kar naenkrat sem dobil novega lastnika, prijaznega Mateja, ki me je odnesel v avto.
Sprva sem sem se ustrašil, le kam me pelje, a že po nekaj kilometrih sta si z bratom pridobila moje zaupanje. Vožnja do novega doma je trajala kar 5 ur, a smo velikokrat stali, da sem lahko oprvil svojo toaleto. Ugotovil sem, da je vožnja z avtomobilom lahko zelo prijetna. Ko smo prispeli v novi dom se je že temnilo, vendar sem vseeno še raziskal svoj novi teritorij. Prvo noč sem lahko prespal kar v Matejevi spalnici, na tleh ob postelji, seveda na koci.
Ponoči sem se zbudil, saj ni bilo ob meni moje mame, bratov in sester, ko pa sem zagledal Mateja, kako spi čisto blizu mene, sem se pomiril in zaspal nazaj. Matejeva mama mi je za zajtrk skuhala pšeničnni zdrob na mleku, da pa mleka ne prenašam najbolje, je kmalu ugotovila, ko je morala čistiti ostanke mojega bruhanja. No pa tudi to je bilo za nekaj dobro, saj je bil moj naslednji zajtrk prava poslastica. Pšenični zdrob, kuhan na vodi, z jogurtom in rumenjkom, uh, božansko dobro. Pa tudi Matejeva babica dobro kuha, saj sem tudi njeno govejo juho z rezanci slastno pojedel.
Drugače pa je prvi dan minil kar hitro, saj sem moral preiskati svoj novi dom malo bolj natančno. Pa mislim, da sem bil zelo priden. Morda celo preveč. Matej je seveda mojim v Nemčijo povedal, da se dobro počutim in jim tudi poslal nekaj fotografij. Vesel sem, da se še zanimajo zame, in da me niso kar pozabili z mojim odhodom. No, svojo drugo noč pa sem prespal v kuhinji, ker pač ljudje mislijo, da ne smem spati z njimi v spalnici. Pa saj ni nič narobe s tem, v kuhinji mi je kar všeč, saj tam Matejeva mama nekaj čara, da se širijo božanske vonjave. Ponoči pa imam še svojo koco, ki diši po domu.
Drugi dan je bil tudi zelo zanimiv. Z avtom smo se odpravili na ranč. Tam me je pričakal najprej njihov maček, ki se je nekaj hršil pred mano, pa se je potem k sreči kar hitro pomiril. Edino to mu ni bilo všeč, da sem se hotel spraviti pod klop na njegov prostor, zato mi je hitro pokazal, da je to njegovo. Je kar bolelo, ko me je s šapo po smrčku. No, bomo videli, kako dolgo bo še on gospodar. Videl sem še ovce in kravo, vendar, ker je bilo to prvič, sem bil kar zadovoljen, da je med nami ograja. Veliko bolj pa me je zanimala nogometna žoga in z Matejem sva igrala nogomet.
Seveda me kar naprej fotografirajo, pa tega sem navajen že od doma. Ker pa bom imel tako veliko fotografij, jih bom nekaj delil z vami na tej moji strani. Večinoma bodo tu samo fotografije, pisal pa bom bolj malo, samo ob kakšnih posebnih dogodkih, saj za psa to ni tako enostavno opravilo.
